Na prvi pogled nič, a hkrati vse.
Vsak posameznik v svojih prvih letih življenja znotraj primarne družine pridobi vzorce in prepričanja, ki ga nato spremljajo skozi življenje, vse dokler se zavestno ne odloči, da jih predela, preraste in ozdravi. Ali to stori ali ne, kasneje vpliva na njegovo vzgojo in posledično na njegove otroke.
Vzorci se dedujejo
Vzorce podedujemo od svojih staršev, ti so jih podedovali od svojih staršev in ti so jih podedovali od svojih staršev. Vzorci se ponavljajo skozi generacije, dokler se nekdo v rodbini ne odloči, da z njimi prekine. Kako pa to stori? Z zavestno odločitvijo in delom na sebi. To se ne zgodi čez noč. Ozaveščanje in spreminjanje vzorcev je dolgotrajen proces, ampak je vredno. Nikoli ni prepozno, da spremenimo sebe in svoje delovanje.
Kaj ima pri vsem tem vzgoja?
Če smo povedali, da so vzorci dedni, je potemtakem logična povezava tudi z vzgojo. V primeru, da starši svojih vzorcev niso ozavestili in predelali, jih bodo avtomatsko prenesli na svoje otroke. Torej, če si od svoje mame celo otroštvo poslušala stavke kot so: “Joj, si neumna!”, “Ničesar, kar ti naročim, ne narediš prav.”, “Pojma nimaš kako se to naredi.”, “ Kdo te bo vzel takšno?” in podobno, boš ponotranjila vzorec ‘nisem dovolj dobra’ in če tega ne boš ozavestila pred prihodom otroka, boš prav tako na svojega otroka prenesla iste stavke in iste vzorce. Četudi si vedno govorila, da takšna kot svoja mama pa reees ne boš. Enako velja tudi za fantke in očete, da ne bo pomote.
Je zdaj jasno kako to poteka in kakšna je povezava med delom na sebi in vzgojo?
Na tej strani boš v prihodnje našel/našla objave o vzgoji in o osebni rasti, ampak, kar je najbolj pomembno, s povezovanjem obojega boš sebi in svojim otrokom omogočil/a bolj zavestno in odgovorno prihodnost.
Zaključila pa bom z mislijo Maje Debevc, ki pravi:
“Vedno imejte v mislih, da bo to, kar živite vi danes, nekoč živel vaš otrok.”
Mislim, da se je vredno potruditi. Zase. Za svoje otroke. In za vse generacije, ki pridejo za njimi. ♥️
