Moja mala gospodična se je že na začetku odločila, da se bo v maminem zavetju ugnezdila točno na ritko. In ker se ni obrnila na glavo niti do 36T, sem s strani ginekologinje dobila informacije o možnostih (zunanji obrat, carski rez ali porod v medenični vstavi).
Čeprav me je bilo sprva malce strah zunanjega obrata, sem si rekla, da poskusim, saj mi je bila misel na carski rez (zaradi groznih zapletov pri sestri) še bolj neprijetna.
Odločila sem se za ljubljansko porodnišnico in ostala brez besed, saj sem bila nad njihovim delom reees pozitivno presenečena. Obrat izvajajo enkrat na teden. Sestra po telefonu ti pove, da moraš biti tešča zjutraj ob 7h pri njih, s sabo pa moraš imeti hrano za kasneje.
Prihod in priprava na obrat
Ob vpisu te usmerijo kam moraš iti. Prideš v prijetno čakalnico, kjer te čakajo naslonjači in en kup nosečk. Z lahkoto navežeš stik z vsako, saj so vse tam z istim ciljem in isto željo kot ti. Med čakanjem na preiskave je kar nekaj časa za kramljanje in spoznavanje novih mamic, če pa si bolj sramežljiva, ti priporočam, da vzameš s sabo kakšno knjigo (jaz sem imela v torbici Modrost rojevanja).
Preden izvedejo obrat naredijo kvalitetno predpripravo. Preverijo urin in kri, naredijo CTG in UZ. Vsaka nosečka gre tudi do osebja, kjer lahko izrazi vse pomisleke, vpraša karkoli jo zanima ipd. Nato pa ginekolog na podlagi vseh izvidov vidi in presodi ali je dovolj prostora, ali je dovolj plodovnice, kje se nahaja placenta ipd.. torej se zagotovijo in potrdijo ustrezni pogoji, preden karkoli delajo. Še vedno lahko obrat na tej točki zavrneš..
Če potrdiš, da dovoliš poskus obrata, ginekolog še enkrat preveri lego, se prepriča kje je kaj in naredi načrt kako bo to izpeljal.. Takrat, ko sem bila sama na obratu (ne vem ali je to vedno ali ne) sta bila prisotna dva porodničarja in je eden od njih še vmes z UZ spremljal dogajanje..
OBRAT NE SME BOLETI, ker bi to pomenilo, da nekaj ni okej. Ker pa seveda zdravnik mora uporabit “malo sile”, da otroka potisne v drugo smer, se čuti to kot nelagodje. Jaz osebno imam zelo slab prag bolečine, ampak ne bi mogla reči, da je bolelo.. je pač malo neprijetno..
Obrat je uspel!
Pri prvorodkah je procent uspešnosti zunanjega obrata le 30%, zato si nisem drznila preveč upati na pozitiven izid. Poskusila sem se samo sprostiti, predihati in zaupati, da bo tako kot mora biti. Obrat je hvala bogu uspel in ko sem klicala mamo, da ji sporočim kako je šlo, so mi šli po celem telesu kar mravljinci, saj nisem mogla verjeti, da je dejansko uspelo!
Po poskusu obrata počakaš, da greš še enkrat na CTG za minimalno pol ure, kjer se preveri stanje otroka oziroma morebitnih popadkov. Dobiš še navodila za doma (počasno vstajanje iz postelje, odsvetovano sklanjanje ipd) in če je vse v redu, lahko greš domov. Naslednji dan se dogovoriš še na kontrolo (UZ in CTG) k svoji ginekologinji, ki preveri, če je otrok še vedno v glavični vstavi ter kakšno je njegovo stanje.
Res imajo ljudje napačne predstave o tem, obstaja ogromno nekih neutemeljenih strahov in mitov.. NIČ ne delajo na silo. Če gre, gre.. če ne gre, pustijo tako.
Odločitev je vaša, seveda. Jaz sem hvaležna, da sem izkoristila to možnost in rodila zdravo deklico, ki je bila v pravi legi za naraven porod. 🥰
