Kako začeti delati na sebi?

Deli objavo

Nedolgo nazaj, me je znanka vprašala od kod vem toliko stvari (pogovarjali sva se o vzorcih, energijah, reiki terapijah, delu na sebi…).

Odgovorila sem ji, da verjamem, da te informacije vedno najdejo, ko si na njih pripravljen. Strinjala se je.

Tudi sama trenutno ne bi bila na tem mestu, s toliko znanja, če me ne bi življenje (nekaj let nazaj) pripeljalo do točke, ko sem sama sebi rekla: “Stop. V življenju zagotovo obstaja več, kot si v tem trenutku sposobna videti.”

Kdo mi je “poslal” to idejo, v tistem trenutku nisem vedela. Sem pa čutila, da je čas, da začnem z raziskovanjem življenja. 

Začela sem s poslušanjem posnetkov na youtube kanalu (Dobra vila Maja), kasneje sem brala njene knjige, obiskala nekaj njenih predavanj. Nadaljevalo se je z branjem drugih domačih in tujih avtorjev, kot so Bruno Šimleša, Louise Hay, Marjan Ogorevc, David Deida.. Začela sem spremljati ljudi iz različnih področij: Urban Urbanc (odnosi, moška in ženska polarnost), Tjaša Dorelay in njena učenka Katarina Dežman (kanaliziranje angelov), Urška Puš (komunikacija s pokojnimi) idr. Vse skupaj se je povezovalo in nadgrajevalo. 

Teorija se je hitro širila, življenje pa je sproti dostavljalo še prakso. 

Spoznala sem čudovite ljudi, ki so še danes del moje poti. Grega in Drago Kraljevski (kristali, avra, regresoterapija), Bojan in Polona, ki delujeta pod imenom Svet energij (theta healing, energijske terapije, meditacije). 

Z besedami se ne da opisati, kako sem jim hvaležna za vso podporo, ki mi jo nudijo. Brez njih zagotovo ne bi bila danes tu, kjer sem. 

Naredila sem 1. in 2. stopnjo reiki tečaja, s pomočjo katerega vse večkrat podprem sebe in bližnje.

Teorija in praksa nista isti

Ko misliš, da veš že veliko in ti življenje dostavi test, ugotoviš, da sta teorija in praksa čisto nekaj drugega. Zagotovo je lažje, če imaš v sebi znanje, ki ti pomaga premagovati ovire, a vendar to ni dovolj. 

Informacije, ki jih dobiš, ne smeš samo “vedeti”, moraš jih začutiti in jih dnevno uporabljati, če želiš, da bodo rezultati in spremembe vidne. Ko jih čutiš globoko v sebi, kot del sebe, lahko z njimi dosežemo vse. 

Verjamem, da marsikomu na tej točki ni jasno, kaj mislim s tem, ampak, ko bo pravi čas, bo vse napisano dobilo smisel. Tudi sama sem bila par let nazaj na istem mestu, z istimi dvomi in isto meglo v glavi, ko teorija ni bila dovolj, da bi z njeno pomočjo čez noč spremenila svoje življenje. 

Zdaj, po kar nekaj “neuspelih poskusih”, se je začelo vse zlagati skupaj. 

Vsak dan sem močnejša. Vsak dan modrejša.

Vsak dan z novimi, malimi ali velikimi koraki proti sebi in svoji pravi poti. Počutim se veliko bolj lahkotna, osvobojena starih prepričanj “kako bi nekaj moralo biti”. Poslušam svoje srce in si dovolim biti ‘jaz’, cenim svojo energijo in čas, zato z njima razpolagam previdno in preudarno. Sledim svojim sanjam in jih korak za korak uresničujem. Čudovito je!

Kdaj se to konča

Delo na sebi je ‘never ending story’. Vsak dan, vsak trenutek moraš biti odgovoren do svojega življenja, živeti in se odločati zavestno, delati samorefleksije svojih odzivov, opazovati svoje delovanje in iskati boleče dele sebe, ki potrebujejo ozdravitev. 

Mogoče se ne sliši preveč vabljivo, ampak je vredno. In ko enkrat stopiš na to pot, vsi problemi naenkrat postanejo samo izzivi, ki jih sprejmeš, se nasmehneš, ugotoviš zakaj so v tvojem življenju in se lotiš njihove ozdravitve.

Odkrivam delček za delčkom. Počasi, a vztrajno. 

Za konec pustim tu moje razmišljanje izpred devetih mesecev. Mogoče pa le koga spodbudim, da v sebi najde moč in željo po spremembi ter se poda na to čudovito pot raziskovanja življenja. Saj veš kje me najdeš. In saj veš… Ob tebi sem. ♥️

“Svobodna, a hkrati še vedno nekje zataknjena. V iskanju Višjega. Spoznavam Sebe in svoje globine. 

Ni lahko.. Včasih neznosno.. 

A vedno vredno. 

Odkrivam delček za delčkom. 

Počasi, a vztrajno. 

Mnogi me ne razumejo in s tem ni nič narobe. Velikokrat ne razumem niti sama sebe. Pa vendar čutim in vem, da sem na pravi poti. 

Odkrivam Bistvo, ki si ga marsikdo ne upa poiskati. Bistvo, ki je skrito v nas. Površinskost ni več zame. Želim si globine. Želim si ljubezni. In želim si miru. To je vse kar potrebujem. Jaz in prav vsak Človek. Nenazadnje smo tu ravno zaradi tega.”

Morda ti bodo všeč tudi te objave

Kot pedagoginja

Kdo je otrok?

Velikokrat v vsakdanjem življenju opazujem otroke, starše in njihove odnose… Ne, da bi koga ocenjevala ali obtoževala, saj vedno zagovarjam dejstvo, da vsak starš svojemu

Preberi več »